Vzhodnjaški simboli

0

VZHODNJAŠKI SIMBOLI

Glavne razlike v interpretaciji barv na Vzhodu in Zahodu izvirajo iz najbolj preprostih zgodovinskih dogodkov. Plemstvo na Zahodu in v krščanski kulturi je predstavljeno z globokim in mističnim odtenkom vijolične, medtem ko v Indiji obilje in lesk predstavlja škrlatno rdeča barva. Na Vzhodu je uporaba simbolov danes skoraj tako razširjena kot kadarkoli v preteklosti. Čeprav ima vsaka kultura lastno izročilo, širjenje ver, kot sta hinduizem in budizem, med narode širi tudi podobe in barvno simboliko.

Ko so se vzhodnjaški predmeti pojavili na Zahodu, so bili azijska umetnost in simboli za zahodnjaške oči veliko odkritje osupljivih kultur in umetniških izročil. Svilna pot je omogočila trgovino in izmenjavo idej, simbolika pa je potovala skoraj izključno v eno smer – od vzhoda proti zahodu. Azijske motive so vključili v zahodnjaško kulturo, pogosto brez razumevanja njihovega prvotnega pomena.

Velika Britanija je v zgodnjem 17. stoletju vpeljala trgovske poti med Evropo in Indijo. Indijci so potovali v Evropo in njihova kultura je potovala z njimi. Tako se je Zahod seznanil z indijskima kulturo in simboliko.

Barve in njihov pomen

0

BARVE

V popolni temi so vsi objekti videti črni. Barve nastanejo, kadar svetloba draži fotoreceptorje v očesu. Svetlobni valovi so sami po sebi brezbarvni, barve obstajajo le v naših očeh in možganih. Torej prisotnost svetlobe da barvo.

Dokazano je, da imajo barve izredno moč in da se z njimi da tudi zdraviti, poleg tega barve močno vplivajo na naše razpoloženje. Tega so se ljudje že v preteklosti zavedali in so barve skladno s tem tudi uporabljali. Tako imajo v azijskih kulturah barve skrite pomene in se morajo znati uporabljati v pravem razmerju in za prave priložnosti. Če je recimo trgovec pri okrasitvi stojnice uporabil napačno barvo, ljudje pri njem niso hoteli kupovati. Poganske kulture so barve uporabljale predvsem pri različnih obredih, Indijanci pa za obredno risanje po telesu, zgodbe in metaforiko.

POMEN BARV

Za simboliko barv je najprej značilno, da je splošna, ne samo geografsko, marveč  na vseh ravneh bitja in spoznanja – kozmološki, psihološki, mistični itd. Starost, razpoloženje, duševno zdravje in še mnogo drugih faktorjev vplivajo na to, kako si razlagamo barve. Razlage so sicer lahko različne in barve imajo lahko različen pomen glede na kulturna območja, vendar so barve vedno in povsod podpora simbolične miselnosti

Čisto vsaka kultura je razvila individualno in edinstveno simboliko barv. Vsaki barvi je bila dodeljena asociacija,  misel, pomen. V zgodnjih civilizacijah so imele barve vlogo opozarjanja in ugotavljanja sprememb v okolju. Barve so prav tako imele magičen vpliv na ljudi. Poslikava telesa, barvito okraševanje orožja, z različnimi barvami označena plemenska hierarhija … Vse to kaže na to, da so ljudje od nekdaj uporabljali barvno simboliko. Kasneje je ta dobila še večjo vlogo: postala je univerzalni jezik.

Zvočne kopeli

0

Zdravilna moč zvoka

Zvok je najstarejša oblika zdravljenja in predstavlja pomemben del zgodnjih naukov mnogih kultur in narodov.

Zadnja desetletja se je sprostitev z zvokom prenesla v skoraj vse dežele sveta. Tudi pri nas se lahko udeležimo zvočnih kopeli, kjer se s pomočjo gongov in prvinskih glasbil sproščamo in odkrivamo transcendentno plat svojega bitja.

Zvočne kopeli z gongi blagodejno vplivajo na naše telo in dušo, saj sproščajo strahove, ki smo jih pridobili v preteklosti, čistijo našo podzavest in nam pomagajo pri osvobajanju starih zapisov, vzorcev in spominov. Zvočne kopeli nas uglašajo z našimi izvornimi vibracijami in prebujajo naše ustvarjalne, vedenjske in ostale potenciale. Medtem ko se leže “kopamo” v valovih izobilja energij pesmi stvarstva, zdravilni zvoki gongov, kristalnih posod in ostalih prvinskih glasbil globoko sproščajo vse nivoje našega bitja.

Gong

Zvok gonga je zvok oma.

Om je izvorna beseda, ki jo je ustvarilo vesolje, je zvok, ki ga otrok posluša v maternici, in je zvok vode. Vesolje je tekoče, ni trdno; tako ga danes opisuje tudi znanost. V njem se vse pretaka, vibrira, valuje, nič ne miruje. Človek to podzavestno čuti. Om gonga ustvari popolno notranjo tišino in občutek večnosti in zaradi tega postane telo lahko in lebdeče. Om gonga vzbuja občutek varnosti in blaženosti.

Narejeni smo iz zvoka, vibracij – torej kadar nekaj zavibrira, nastane zvok. Vendar ne pomaga zvok sam po sebi – le pripomore, da človek (telo) zmore začeti zdraviti samega sebe. Ko smo namreč izpostavljeni njegovemu zvenu, se lažje globoko sprostimo, prav globoka sprostitev pa je prvi pogoj za energijsko samouravnoteženje, med drugim tudi zato, ker se izniči sicer omejujoči vpliv ega.

Gong spodbudi telo, da se začne samozdraviti. Med poslušanjem se okopamo v popolnem zvoku; ta v nas in okoli nas izbriše vse druge zvoke, tudi razmeroma tihi glas misli. Ton kot val potuje skozi telo in odplavlja skrbi ter negativne misli o sebi in svetu. V zvoku  ni le osnovni ton gonga, marveč se v njem zaradi resonance združijo tudi drugi toni. To je ključ.

Ko prisluhnemo gongu, stopimo v sanjsko telo kot med spanjem, le da se vsega zavedamo. Temu rečemo budno spanje. Ego se utiša, vajeti prevzame notranja inteligenca, ki začne spontano v telesu utrjevati zdravje s popravljanjem poškodb v DNK. Tako samozdravljenje se sicer neprenehoma odvija, toda najučinkovitejše je, ko naš racionalni um spi. Globoka sproščenost uspešno uspava razum, vendar pa nas ne prikrajša za zavedanje dogajanja kot spanec.

© Copyright Ezoterika - Theme by Pexeto